Kandidat za evropskega poslanca neparlamentarne stranke Resni.ca Zoran Stevanović je 15. maja na predvolilnem soočenju kandidatov o zeleni politiki in trajnostnem prehodu, ki ga je organiziral klub slovenskih podjetnikov (SBC), dejal: »Znanost in znanstveniki trdijo, da so v atmosferi štirje delci CO2 na 10 tisoč. Pet procentov od tega jih ustvari človeštvo.« 

Ker je v ozračju 0,04 odstotka C02, človek pa je odgovoren zgolj za nastanek 0,002 odstotka, ni mogoče ugotoviti, kolikšen je vpliv »zelene agende« na potek podnebnih sprememb, je pojasnil in podnebno politiko označil za eno največjih prevar, ki zastrašuje ljudi s podatki o segrevanju planeta.

Vpliv človeka na globalno segrevanje je »odločujoč in glavni dejavnik«, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na oddelku za podnebne analize in storitve urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo agencije za okolje (Arso). Po njihovih navedbah se je koncentracija CO2 v ozračju najbolj povišala v zadnjih 150 letih, in sicer za več kot 50 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred industrijsko revolucijo.

Koncentracija CO2 v ozračju pred industrijsko revolucijo ni presegla 300 delcev na milijon (ppm), po podatkih Arsa pa je bila koncentracija med ledenimi dobami okrog 280 ppm. 

Najnovejše meritve koncentracije CO2, ki jih izvaja ameriška uprava za oceane in ozračje (NOAA), so pokazale, da se je februarja letos v povprečju povišala na 423 ppm, kar je za 3 ppm več kot leto prej. Na merilni postaji Mauna Loa na Havajih, kjer najdlje neprekinjeno izvajajo neposredne meritve CO2 v ozračju, pa so aprila letos izmerili koncentracijo 427 ppm.

Razlika med koncentracijo CO2 v medledeni dobi v času pred industrijsko revolucijo (280 ppm) in aktualno vrednostjo (427 ppm) je tretjinska, zanjo pa je po pojasnilih Arsa odgovoren človek, ki je ravnovesje koncentracije porušil z izkoriščanjem naravnih površin in izpusti. Pred industrijsko revolucijo je narava sama vzdrževala stabilno koncentracijo CO2, spreminjala se je le za okrog 20 ppm od povprečja. 

Meritve NOAA upoštevajo človekove izpuste zaradi fosilnih goriv in industrije, ne pa tudi CO2, ki ga je človek ustvaril zaradi rabe tal oziroma spreminjanja pokrajine, so opozorili na Arsu. Toda panel za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Združenih narodov, je v poročilo o razvoju podnebnih sprememb poleg industrije in fosilnih goriv vključil tudi CO2, ki nastane zaradi rabe tal.

IPCC je opozoril, da so pomembne zaloge ogljika poleg oceanov in ozračja tudi v tleh in vegetaciji, denimo fosilne rezerve premoga, nafte in zemeljskega plina. Del porabljenih fosilnih rezerv ob prenosu ogljika v naravi konča v ozračju, glede na naše letne emisije pa bo fosilnih rezerv lahko zmanjkalo v sto ali dvesto letih. 

Na podatke IPCC se je v pojasnilih za Razkrinkavanje.si skliceval tudi Žiga Zaplotnik, ki na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko predava pri predmetu podnebne spremembe. 

Dejal je, da je ves pribitek koncentracije CO2 v ozračju od industrijske revolucije posledica človekove dejavnosti. Kot je pojasnil, je bilo po podatkih IPCC leta 2019 v ozračju 870 petagramov ogljika, kar je skoraj 3190 petagramov CO2.

IPCC je poročal, da je človek s svojim delovanjem od leta 1750 pa do leta 2019 izpustil 685 petagramov ogljika oziroma 2512 petagramov CO2.

Ker so 23 odstotkov izpustov vpili oceani, 31 odstotkov pa so jih shranile rastline, je človek v ozračje izpustil 1023 od 3200 petagramov CO2, kar predstavlja tretjino. Zaplotnik je opozoril še, da bi bile koncentracije CO2 v ozračju še bistveno višje, če v krogu prehajanja ogljika ne bi sodelovali oceani in kopenska biosfera.

Za onesnaženje s CO2 je zagotovo kriv človek, so pojasnili na Arsu, saj ogljik v procesu kroženja v naravi izvira le iz oceanov ali s kopnega. Če bi se to zgodilo, bi se kislost morske vode zmanjševala, a so meritve pokazale, da je morska voda vse bolj kisla, saj vpija CO2, so še pojasnili.

Z našimi ugotovitvami smo seznanili stranko Resni.ca. Navedb predsednika stranke in nosilca liste kandidatov za evroposlance Zorana Stevanovića niso dodatno pojasnili, saj se jim nadaljnje dopisovanje zdi izguba časa.

Da sta za segrevanje Zemlje kriva tako človek kot CO2 smo preverili že lanskega januarja.
 

SKLEP

Zoran Stevanović, kandidat neparlamentarne stranke Resni.ca za evropskega poslanca, je 15. maja na predvolilnem soočenju kandidatov v organizaciji kluba slovenskih podjetnikov trdil, da so štirje delci CO2 na 10 tisoč delcev v ozračju, od česar pet odstotkov ustvari človeštvo, oziroma da je v ozračju 0,04 odstotka CO2, človek pa je odgovoren za nastanek 0,002 odstotka. 

Da človek prispeva tretjino koncentracije CO2 v ozračju, sta potrdila tako klimatolog Žiga Zaplotnik kot oddelek za podnebne analize in storitve na agenciji za okolje. 

Od industrijske revolucije je ves pribitek koncentracije CO2 posledica človekove dejavnosti, je pojasnil Zaplotnik. Skliceval se je na podatke panela za podnebne spremembe pri Združenih narodih za leto 2019, ko je bilo v ozračju 3200 petagramov CO2, človekovo delovanje pa je k temu prispevalo tretjino oziroma 1022 petagramov CO2. 

Na Arsu so pojasnili, da je bila pred industrijsko revolucijo koncentracija CO2 v medledenih dobah 280 delcev na milijon (ppm), aktualne meritve ameriške uprave za oceane in ozračje pa kažejo, da je v ozračju za tretjino več CO2 – 427 ppm.

Trditev kandidata za evroposlanca Zorana Stevanovića, da človeštvo ustvari 0,002 odstotka CO2 v ozračju, ne drži.