Predsednik Socialnih demokratov (SD) Matjaž Han je 19. februarja na soočenju predsednikov parlamentarnih strank na TV Slovenija trdil, da je aktualna slovenska vlada prva opozorila na genocid v Gazi in da je prva priznala Palestino. Kdaj se je to zgodilo, ni opredelil, je pa dodal, da je Slovenija s svojimi stališči in pogledi v zadnjih štirih letih reševala ugled Evrope in Zahoda.

Obe trditvi je podal v odgovoru na voditeljičino vprašanje, kakšen je njegov pogled na današnjo Evropsko unijo.

Predsednik vlade Robert Golob je 22. marca 2024 skupaj z irskim, malteškim in španskim premierjem podpisal izjavo, v kateri so se zavezali, da bodo Palestino priznali, ko bo priznanje predstavljalo pozitiven prispevek k dolgotrajnemu miru in stabilnosti v regiji in bodo razmere zanj primerne.

Slovenska vlada je na seji 9. maja 2024 sklenila, da začne postopek za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države, tri tedne pozneje pa je sprejela predlog sklepa o tem postopku in ga poslala v državni zbor. Državni zbor je predlog sprejel pet dni pozneje, 4. junija, s čimer je Slovenija tudi uradno priznala Palestino. 

Po podatkih Združenih narodov z 9. aprila 2024 je Palestino med letoma 1988 in 2023 priznalo 140 držav, med njimi tudi članice EU Malta, Češka, Slovaška, Ciper, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Poljska in Švedska.

Po podatkih palestinskega ministrstva za zunanje zadeve je Palestino v letih 2024 in 2025 poleg Slovenije priznalo še 18 držav. Irska, Španija in Norveška so to storile 28. maja 2024. Poleg evropskih so jo priznale tudi neevropske države. Aprila 2024 sta bila to Barbados in Jamajka, mesec pozneje pa Trinidad in Tobago in Bahami.

Slovenija na genocid opozorila lani, JAR že leta 2023

Raz Segal, izredni profesor študij holokavsta in genocida na javni ameriški univerzi v Stocktonu, je v analizi, oktobra 2023 objavljeni na portalu Jewish Currents, opozoril, da je izraelski napad na Gazo mogoče razumeti tudi »kot učbeniški primer genocida, ki se odvija pred našimi očmi«.

Neodvisna organizacija Media Bias/Fact Check, ki se ukvarja z ocenjevanjem pristranskosti medijev, je Jewish Currents zaradi dosledne uredniške podpore levo usmerjenim pogledom označila kot levo usmerjenega. Zaradi izrazite nagnjenosti k enostranskemu prikazu ga je označila tudi za večinoma objektivnega, ne pa visoko objektivnega.

Na Razkrinkavanju.si smo po pregledu relevantnih medijskih in uradnih objav ugotovili, da aktualna slovenska vlada na genocid v Gazi opozarja od lani. Premier Golob je nanj posredno opozoril 17. julija lani v izjavi ob 30. obletnici genocida v Srebrenici: »Tudi danes, tri desetletja kasneje, gledamo trpljenje nedolžnih: v Ukrajini, Gazi, Sudanu in drugje po svetu.«

Podpredsednica vlade, ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, je na genocid opozorila septembra lani na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov: »Gaza prestaja to, kar mednarodno pravo opredeljuje kot genocid.«

Južnoafriška republika (JAR) je 29. decembra 2023 na meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) vložila prošnjo za uvedbo postopkov proti Izraelu zaradi domnevnih kršitev obveznosti te države po mednarodni konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.

Nekatere države, med drugim Kolumbija, Mehika in Španija, so na ICJ na podlagi statuta tega sodišča pozneje vložile izjavo o intervenciji k južnoafriškemu predlogu. Palestina in Belize pa sta v omenjenem postopku zaprosila za dovoljenje za intervencijo na podlagi statuta ICJ.

Kot smo poročali 29. januarja 2024, je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve potrdilo, da se Slovenija ni pridružila prošnji JAR. Razkrinkavanje.si je ministrstvo vprašalo, kakšen je danes položaj Slovenije v tem postopku.

Pojasnili so, da bodo odgovore na novinarska vprašanja pripravili čim prej, vendar so glede na aktualno dogajanje v svetu prosili za razumevanje.

Matjaža Hana smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.

SKLEP

Predsednik SD Matjaž Han je 19. februarja na predvolilnem soočenju na TV Slovenija trdil, da je aktualna slovenska vlada prva, ki je opozorila na genocid v Gazi, in prva, ki je priznala Palestino.

Slovenski, irski, španski in malteški premier so marca 2024 podpisali izjavo, v kateri so napovedali priznanje Palestine, ko bo to predstavljalo pozitiven prispevek k dolgotrajnemu miru ter stabilnosti v regiji in bodo razmere primerne. Slovenija je Palestino priznala 4. junija 2024, ko je državni zbor sprejel sklep o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države.

Podatki Združenih narodov iz aprila 2024 kažejo, da je Palestino v obdobju 1988–2023 priznalo 140 držav. Po podatkih palestinskega zunanjega ministrstva jo je v letih 2024 in 2025 priznalo še 19 držav, vključno s Slovenijo.

Raz Segal, profesor študij holokavsta in genocida na univerzi v Stocktonu, je že oktobra 2023 pojasnil, da je izraelski napad na Gazo mogoče razumeti »kot učbeniški primer genocida, ki se odvija pred našimi očmi«.

Na Razkrinkavanju.si smo po pregledu relevantnih medijskih in uradnih objav ugotovili, da aktualna slovenska vlada na ta genocid opozarja od lani. Premier Golob je nanj opozoril julija 2025, podpredsednica vlade in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon pa septembra istega leta.

Južnoafriška republika je konec decembra 2023 na haaško meddržavno sodišče vložila prošnjo za uvedbo postopkov proti Izraelu zaradi domnevnih kršitev obveznosti te države po mednarodni konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Slovenija se temu postopku doslej še ni pridružila.

Trditev, da je aktualna slovenska vlada prva opozorila na genocid v Gazi, ne drži. Prav tako ne drži trditev, da je prva priznala Palestino.