Sončenje ne zmanjšuje umrljivosti zaradi raka
Sončenje ne zmanjšuje umrljivosti zaradi raka
Objavljeno četrtek 1 avgust 2024 ob 13:08
(Foto: Hina/STA)
Nina Rozman, Razkrinkavanje.si
Po podatkih mednarodne agencije za raziskave raka Slovenija sodi med države, v katerih je delež kožnega melanoma, povezanega z ultravijoličnim sevanjem, okrog 90-odstoten.
»Sončenje in vitamin D pomagata zmanjšati umrljivost zaradi raka,« je 10. julija na instagramu med drugim trdil prehranski terapevt Uroš Mikolič, ki ima na tem družbenem omrežju več kot dva tisoč sledilcev. Strnil je, da več sonca torej pomeni manj raka.
Skliceval se je na študijo iz marca 2002, objavljeno v recenzirani znanstveni reviji Cancer. V njej je avtor, ameriški fizik in samostojni raziskovalec William B. Grant ugotovil, da so nižje stopnje umrljivosti zaradi 13 vrst raka povezane z izpostavljenostjo večjim odmerkom sončnega sevanja, ki ga oddajajo ultravijolični B (UVB) žarki.
Glavni razlog za to je proizvodnja vitamina D, na katero vpliva to sevanje. Avtor študije je ocenil, da bi marsikatero življenje torej lahko podaljšali s povečano, a previdno izpostavljenostjo sončnemu sevanju UVB, še bolj varno pa bi bilo v nepoletnih mesecih uživati dodaten vitamin D3. Kot je v študiji poudaril Grant, več organov neaktivno obliko vitamina D spremeni v aktivno.
V koži je namreč prisotna predhodna molekula vitamina D. Ko ta absorbira UVB-žarke, se pretvori v novo obliko vitamina, ki potuje v jetra in ledvice, šele zatem pa se spremeni v aktivno obliko vitamina D, ki ima pomembne biološke funkcije.
Glede na rezultate raziskave aktivna oblika vitamina D mrd drugim zmanjšuje tveganje za raka prostate, možganov, debelega črevesa in danke, bezgavk, trebušne slinavke, posteljice, kože in dojke.
Dodajanje vitamina D rakavim celicam na prostati, debelem črevesu, koži, limfnem sistemu, jajčnikih in ledvicah naj bi po Grantovih ugotovitvah zmanjšalo njihovo rast ali jih spremenilo v druge vrste celic.
Vitamin D zdrav, sončenje pa ne
Tako svetovna zdravstvena organizacija kot mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) sončno sevanje in solarije uvrščata med dejavnike, ki so za človeka rakotvorni. Pri ljudeh so za proizvodnjo vitamina D bistvene majhne količine UV-žarkov, pretirana izpostavljenost tem žarkom pa ima akutne in kronične učinke na zdravje kože, oči in imunskega sistema.
»Sončenje ne zmanjša umrljivosti zaradi raka,« so za Razkrinkavanje.si pojasnili na ljubljanskem onkološkem inštitutu. Prav sončenje je dokazano povezano z malignim melanomom kože in drugimi vrstami kožnega raka, obstajajo pa tudi omejeni dokazi o povezavi med sončenjem in rakom očesa in ustnice.
Po podatkih IARC Slovenija sodi med države, v katerih je delež kožnega melanoma, povezanega z ultravijoličnim sevanjem, okrog 90-odstoten. Slovenija se tako med 40 evropskimi državami po deležu kožnega raka, za katerim ljudje zbolijo zaradi izpostavljenosti UV-sevanju, uvršča na šesto mesto, so pojasnili na onkološkem inštitutu.
Dodali so, da mednarodne strokovne raziskave o povezanosti med nadomeščanjem vitamina D in umrljivostjo zaradi raka, izvedene v zadnjih petih letih, »kažejo nasprotujoče si rezultate«, enotne pa so v tem, da priporočajo dodatne raziskave in daljše spremljanje vključenih oseb. Po ugotovitvah nekaterih povezava med spremenljivkama obstaja, a verjetno zaradi spleta drugih dejavnikov, ki vplivajo na zmanjšanje umrljivosti.
»Zdravi ljudje med kratkotrajnim in občasnim sončenjem pridobijo vitamin D, bolniki z različnimi kroničnimi boleznimi pa ne,« so dodali in poudarili, da morajo ti bolniki vitamin D po zdravniški presoji nadomestiti.
Prav bolnikom, ki se zdravijo z nekaterimi oblikami sistemskega zdravljenja in obsevanja, še posebej odsvetujejo sončenje, saj so bolj dovzetni za njegove negativne učinke. Sončenje je še zlasti tvegano tudi za otroke; velika izpostavljenost soncu do 10. leta starosti skoraj podvoji tveganje za kožnega raka kasneje v življenju.
Po mnenju onkološkega inštituta je najpomembnejši dejavnik zmanjšanja umrljivosti zaradi raka celostno obvladovanje rakavih obolenj, ki vključuje preventivno ravnanje proti raku, njegovo zgodnje odkrivanje in nenehno izboljševanje organizacije onkološkega zdravstvenega varstva.
Novomeška enota nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2022 v objavi o pomenu vitamina D pojasnila, da dnevne potrebe po tem vitaminu v Sloveniji med pomladjo in jesenjo lahko izpolnimo s 15-minutno zmerno izpostavljenostjo soncu, denimo s sprehodom na prostem, med katerim imamo na soncu roke in obraz. »Sončenje ne bo prispevalo k bistveno večji tvorbi vitamina D,« so opozorili.
Jeseni in pozimi moč sončnih žarkov v Sloveniji ne zagotavlja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D, zato je potreben vnos s hrano, so še dodali. Najbogatejši prehranski vir vitamina D so živila živalskega izvora, med drugim losos, sardine, skuša, jajčni rumenjak, maslo, jetra in materino mleko.
Kot je razvidno iz Mikoličevega bloga, je naziv prehranskega terapevta prejel po zaključku šolanja na združenju za prehransko terapijo (The Nutritional Therapy Association). To je zasebna poklicna šola v ameriški zvezni državi Washington, katere izobraževalni programi niso akreditirani na ameriškem ministrstvu za izobraževanje.
Verodostojnost certifikata smo preverili pri združenju. Njihov odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Uroša Mikoliča smo seznanili z našimi ugotovitvami, njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
»Sončenje in vitamin D pomagata zmanjšati umrljivost zaradi raka,« je 10. julija na instagramu med drugim trdil prehranski terapevt Uroš Mikolič. Strnil je, da več sonca torej pomeni manj raka. Skliceval se je na študijo iz marca 2002, po kateri so nižje stopnje umrljivosti zaradi raka povezane z izpostavljenostjo večjim odmerkom sončnega sevanja UVB.
Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so potrdili, da je prav sončenje povezano z nastankom malignega melanoma kože, torej takega, ki je nevaren za zdravje, in drugih vrst kožnega raka. Pojasnili so, da novejše raziskave o povezavi med vitaminom D in manjšo umrljivostjo zaradi raka sicer »kažejo nasprotujoče si rezultate«. Nekatere jo potrjujejo, a verjetno zaradi spleta drugih dejavnikov, ki vplivajo na manjšo umrljivost.
Tako svetovna zdravstvena organizacija kot mednarodna agencija za raziskave raka sončno sevanje in solarije uvrščata med dejavnike, ki so za človeka rakotvorni.
Trditev, da »sončenje in vitamin D pomagata zmanjšati umrljivost zaradi raka«, ne drži.