Predsednik podmladka Gibanja Svoboda Matej Grah je 29. maja na predvolilnem soočenju parlamentarnih strank na Radiu Slovenija trdil, da gre »80 odstotkov vseh sredstev, ki so namenjena kmetijam, velikim kmetijam, ki ne prevladujejo in jih ni v Sloveniji«. 

Kot so za Razkrinkavanje.si pojasnili na evropski komisiji, male in velike kmetije v skupni kmetijski politiki (SKP) EU niso jasno opredeljene. Finančno podporo letno prejme šest milijonov kmetij po vsej EU. 

Po podatkih evropske komisije petina največjih kmetij prejme približno 80 odstotkov sredstev SKP, pri čemer med največje upravičence sodijo že tisti, ki dobijo 7500 evrov na leto. Večina teh upravičencev so srednje velike kmetije (od 20 do 100 hektarjev).

Kmetije v Evropi, manjše od pet hektarjev, so leta 2022 prejele 5,6 odstotka sredstev, tiste s površino med pet in 250 hektarjev 71,5 odstotka, večje pa 22,9 odstotka.

Izplačila SKP se obračunajo na hektar, ker so stroški navedenih dejavnosti vezani na velikost zemljišč, vendar lahko države članice EU svoje razpise prilagodijo in več sredstev namenijo denimo mladim kmetom ali kmetom, ki delujejo na oddaljenih območjih.

Opozorili so, da se izplačila med državami članicami EU razlikujejo zaradi površin kmetijskih gospodarstev. Po njihovih podatkih je v Sloveniji povprečna površina 8,1 hektarja, kar je petkrat manj od povprečja EU. Velikost kmetije je sicer odvisna od panoge, s katero se ukvarja.

Po podatkih agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) o slovenskih prejemnikih evropskih sredstev iz dveh skladov SKP je lani vsaj 3463 kmetijskih gospodarstev prejelo več kot 7500 evrov. Upoštevajoč pojasnilo evropske komisije jih to uvršča med 20 odstotkov največjih prejemnikov.

Na AKTRP so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so slovenska kmetijska gospodarstva z več kot 20 hektarji površin lani prejela približno 37 odstotkov vseh izplačil SKP. 

Zaradi nacionalnih posebnosti in potreb kmetijstva lahko država članica EU v svojem nacionalnem strateškem načrtu opredeli fizične velikosti kmetij. Po slovenskem strateškem načrtu SKP za obdobje 2023–2027 se velikost kmetij določa glede na standardni prihodek oziroma denarno vrednost bruto proizvodnje posameznega pridelka. 

Da enoznačne definicije malega in velikega kmetijskega gospodarstva ni, je za Razkrinkavanje.si pojasnil tudi Matej Bedrač, raziskovalec s kmetijskega inštituta. Uredništvu je posredoval poročilo inštituta o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva za leto 2022, v katerem so velikost kmetij določili glede na površino obdelovalnih zemljišč, ekonomsko velikost in število glav živine. Velikost kmetij se je od leta 2000 povečala po vseh treh merilih. 

Mateja Graha smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.

SKLEP

Predsednik podmladka Gibanja Svoboda Matej Grah je 29. maja na predvolilnem soočenju na Radiu Slovenija trdil, da 80 odstotkov evropskih sredstev za kmetijstvo prejmejo velike kmetije, ki jih v Sloveniji ni. 

Male in velike kmetije v skupni evropski politiki (SKP), prek katere finančno podporo letno prejme šest milijonov kmetij, niso jasno opredeljene, so pojasnili na evropski komisiji. Sicer pa petina največjih kmetij dobi približno 80 odstotkov teh sredstev, pri čemer mednje sodijo tudi upravičenci, ki na leto dobijo 7500 evrov.

Na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja so pojasnili, da so leta 2023 kmetijska gospodarstva z več kot 20 hektarji površin prejela približno 37 odstotkov vseh izplačil SKP. Več kot 7500 evrov je lani prejelo vsaj 3463 slovenskih kmetijskih gospodarstev.

Matej Bedrač s kmetijskega inštituta pa je pojasnil, da enoznačne definicije malega ali velikega kmetijskega gospodarstva ni.

Grahova trditev, da je 80 odstotkov evropskih sredstev namenjenih velikim kmetijam, ki jih v Sloveniji ni, je neutemeljena. Male in velike kmetije v skupni evropski politiki niso opredeljene, med petino največjih kmetij, ki po podatkih evropske komisije prejmejo 80 odstotkov sredstev iz skupne kmetijske politike, pa so tudi slovenske kmetije.