Grims manipulativno o pravicah migrantov pri skupinskem prehodu meje
Grims manipulativno o pravicah migrantov pri skupinskem prehodu meje
Objavljeno ponedeljek 11 marec 2024 ob 12:43
(Foto: Barbara Zandoval/Unsplash)
Tina Geč, Razkrinkavanje.si
Sodba ESČP, da v primeru dveh migrantov iz afriških držav ni šlo za kršitev prepovedi skupinskega izgona, ni posegla v mednarodni konsenz, da morajo države meje varovati skladno s konvencijo o človekovih pravicah, še posebej z dolžnostjo nevračanja.
Poslanec SDS Branko Grims je 23. februarja na redni seji državnozborskega odbora za zadeve EU razpravljal o domnevno nezakoniti evropski obravnavi migrantov. Med drugim je trdil, da je evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v tožbi zoper Španijo presodilo, da lahko država v primeru skupinskega prehoda meje vse migrante zavrne brez individualne obravnave, saj »s skupinskim vdorom izgubijo tudi pravico do individualne obravnave«.
Grims se je skliceval na sodbo ESČP iz leta 2020, v kateri je sodišče odločilo, da Španija pri takojšnji vrnitvi dveh migrantov v Maroko ni kršila člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki prepoveduje skupinski izgon tujcev.
Omenjena migranta sta 2015. na ESČP proti Španiji vložila tožbo, v kateri sta trdila, da sta bila brez ustreznega postopka ali pravne pomoči deležna skupinskega izgona.
Migranta sta se namreč avgusta 2014 s skupino 600 ljudi udeležila poskusa prehoda z maroškega na špansko ozemlje. Okrog 75 migrantom je uspelo splezati na vrh notranje mejne ograje, kjer so čakali več ur, nakar so nekaterim z lestvami pomagali pripadniki španskih varnostnih enot.
Takoj po vstopu na špansko ozemlje je pritožnika po njunih navedbah prestregla in vklenila tamkajšnja policija ter ju brez izvedbe postopka identifikacije ali razjasnitve njunih osebnih okoliščin vrnila v Maroko in predala tamkajšnjim organom.
V skladu s sodno prakso sodišča prepoved skupinskega izgona tujcev ni kršena, če je razloge za izgon iz države mogoče pripisati osebnemu ravnanju migrantov. Pri tem velja, da v primeru pomanjkanja njegovega aktivnega sodelovanja z državo ta ni odgovorna, ker ni preverila okoliščin posameznega migranta.
Sodišče je v postopku proti Španiji iz leta 2020 prav tako upoštevalo, da je država migrantom omogočila dejanski in učinkovit dostop do sredstev za zakonit vstop na njeno ozemlje.
V sodbi je sodišče sklenilo, da bi lahko migranta zakonito vstopila na špansko ozemlje, a tega nista storila, zato Španija ni kršila prepovedi skupinskega izgona. Prav tako je ugotovilo, da migranta nista navedla dejanskega ali pravnega razloga, ki bi preprečeval njun izgon, če bi bila obravnavana individualno.
Varuh človekovih pravic je v poročilu za leto 2020 opozoril na stališče ESČP, da odločitev, da ni šlo za skupinski izgon, ne spodkopava mednarodnega konsenza, da morajo države pri varovanju meje upoštevati varovalke mednarodnih konvencij.
Pri tem je varuh še posebej poudaril dolžnost nevračanja, ki jo ureja konvencija o statusu beguncev, v Sloveniji pa zakon o tujcih. Menil je namreč, da se bodo države glede razumevanja skupinskega izgona v prihodnje opirale na to stališče.
ESČP je s sodbo namreč uvedlo dodatna merila za obravnavo primerov skupinskega izgona, kar bi po mnenju evropskega sveta za begunce in izgnance lahko služilo kot podlaga za pospešeno vračanje migrantov v zanje nevarne države.
Grims se na ugotovitve še ni odzval. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Poslanec SDS Branko Grims je 23. februarja na seji državnozborskega odbora za zadeve EU trdil, da migranti s skupinskim prehodom državne meje izgubijo pravico do individualne obravnave, kar je v sodbi v zvezi s Španijo ugotovilo evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Skliceval se je na sodbo iz leta 2020, v kateri je ESČP odločilo, da Španija pri vrnitvi dveh migrantov v Maroko ni kršila prepovedi skupinskega izgona. Migranta sta s skupino 600 ljudi poskusila nedovoljeno vstopiti na špansko ozemlje, takoj po vstopu pa ju je prestregla tamkajšnja policija in ju vrnila maroškim oblastem.
ESČP je v sodbi upoštevalo, da mora država tujcem zagotoviti dostop do sredstev za zakonit vstop na njeno ozemlje, kar je Španija v tem primeru storila. Migranta po mnenju sodišča teh sredstev nista izkoristila, zato država ni kršila člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic o prepovedi skupinskega izgona.
Trditev, da migranti s skupinskim prehodom meje izgubijo pravico do individualne obravnave, kot je v sodbi proti Španiji presodilo ESČP, je manipulativna. ESČP je sicer v tem konkretnem primeru res presodilo, da Španija ni kršila prepovedi skupinskega izgona, vendar to ne pomeni, da migranti v vseh primerih skupinskih prehodov nimajo pravice do individualne obravnave, saj to še vedno zagotavljajo mednarodne konvencije.