Portal Insajder je 9. avgusta poročal, da je Slovenijo »po vsej verjetnosti potopil nihče drug kot Hunga Tonga-Hunga Ha'apai« v južnem Tihem oceanu, ki je izbruhnil januarja lani. Trdili so, da je »šlo za poseben podvodni izbruh vulkana, ki je vplival na podnebje sveta«.

Pri tem so se sklicevali na prispevek, 5. avgusta objavljen na nemškem blogu Anderweltonline.com, kjer objavljajo mnenja o politiki, znanosti in tehnologiji ter drugih temah. Nekdanji pilot je v članku zatrdil, da se je po izbruhu podvodnega vulkana blizu otočja Tonga za deset odstotkov povečala količina vode v stratosferi, kar je po njegovem mnenju povzročilo močnejše padavine in nevihte.

Nemški portal se je skliceval na prispevek Nase, ki je 2. avgusta lani poročala, da je vulkan v ozračje sprostil ogromno količino vodne pare, ki bi lahko začasno segrela površje Zemlje. Nasa sicer ni poročala, da povečana količina vodne pare zaradi izbruha podvodnega vulkana povzroča močnejše padavine in nevihte.

Žiga Zaplotnik s katedre za meteorologijo na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da vsak vulkanski izbruh kratkotrajno vpliva na svetovno podnebje, tako zaradi drobnih delcev kot vodne pare, ki jih pošlje v ozračje. 

»Glede na magnitudo efekta na globalne povprečne temperature je nemogoče zaključiti, da je omenjeni izbruh kakorkoli prispeval k vremenskim pojavom v Evropi in Sloveniji,« je poudaril Zaplotnik.

Pri tem se je skliceval tudi na analizo globalnih temperaturnih razmer za letošnji julij, ki jo je pripravila ameriška neprofitna okoljska organizacija Berkeley Earth. Ugotovili so, da je bil letošnji julij najtoplejši mesec od leta 1850. Kot so pojasnili, sta človekovo delovanje in vremenski pojav El Niño med dejavniki globalnih temperaturnih sprememb od leta 2013. Glede vpliva izbruha vulkana Hunga Tonga-Hunga Ha'apai so pojasnili, da bi ta lahko prispeval k segrevanju in drugim vremenskim pojavom, vendar je vpliv zelo negotov.

Zaplotnik je še poudaril, da poplave v Sloveniji niso nekaj novega, se je pa letos zaradi rekordno visokih temperatur na površini morja nad Sredozemljem zbrala »izjemna količina vodne pare«, zaradi česar so bile poplave poleti.

Meteorolog z agencije za okolje (Arso) Brane Gregorčič je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da nekoliko spremenjene razmere v stratosferi ne morejo bistveno vplivati na padavinske vzorce v zmernih geografskih širinah. »Sklepi o tem, kakšen vpliv naj bi povečana količina vodne pare v stratosferi imela na potek vremena v zmernih širinah, so v članku Insajderja zelo špekulativni, zavajajoči in kontradiktorni. Najbolj verjetna je ocena, da se bo vpliv v naslednjih letih kazal kot majhen dodatni prispevek h globalnemu porastu temperature,« je pojasnil. 

Dodal je, da sta se julija letos na območju Alp mešala hladen atlantski in vroč afriško-sredozemski zrak. Atlantski tok je na začetku avgusta prodrl nad zahodno Sredozemlje, vremenska fronta pa je valovila čez Alpe. Nad Slovenijo so se zato okrepili jugozahodni višinski vetrovi.

Portal Insajder smo seznanili z ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.

SKLEP

Portal Insajder je poročal, da je Slovenijo »po vsej verjetnosti potopil nihče drug kot Hunga Tonga-Hunga Ha'apai«, podvodni vulkan, katerega izbruh januarja lani je povečal količino vodne pare v ozračju.

Žiga Zaplotnik s katedre za meteorologijo na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je pojasnil, da ni mogoče zaključiti, da je izbruh tega vulkana v južnem Tihem oceanu vplival na vreme v Evropi in Sloveniji.

Meteorolog Brane Gregorčič z agencije za okolje je dejal, da so sklepi v prispevku, denimo, kako naj bi količina vodne pare vplivala na vreme, špekulativni, zavajajoči in kontradiktorni. 

Trditev, da je poplave v Sloveniji na začetku avgusta povzročil Hunga Tonga-Hunga Ha'apai, ne drži.