Vinko Gorenak, nekdanji minister za notranje zadeve in poslanec SDS, je v oddaji Intervju na TV Slovenija 10. septembra poudaril, da SDS ni izključevalna stranka, pač pa sodeluje tudi s strankami z nasprotnega političnega pola. To je ponazoril s trditvijo, da so bili v SDS nezadovoljni z dvema nedavno sprejetima zakonoma o poplavah, vendar so kljub temu glasovali za.

Poslanci so v obdobju med poplavami in Gorenakovim gostovanjem v oddaji Intervju glasovali o rebalansu proračuna ter dveh zakonih, oba sta bila povezana s poplavami. Kot kaže evidenca državnega zbora, so poslanci SDS enega podprli, pri drugem pa so se vzdržali.

Tako so poslanci 9. avgusta z 79 glasovi za in nobenim proti izglasovali zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Zakon je omogočil, da lahko vlada prizadetim lokalnim skupnostim in neposrednim proračunskim uporabnikom dodeli sredstva do višine 40 odstotkov predhodne ocene neposredne škode. Prav tako je omogočil izplačilo pomoči kmetom in podjetjem.

Za novelo so glasovali vsi navzoči poslanci SDS, njihov poslanec Zvonko Černač pa je na seji izrazil stališče poslanske skupine, da je zakon premalo sistemski in da potrebuje številne popravke, denimo lajšanje administrativnih postopkov, povezanih s poplavno varnostjo. Kot je pojasnil, amandmajev k zakonu niso vložili, saj četudi zakon ni popoln, želijo, da začne čim prej veljati.

Toda poslanci SDS niso podprli drugega s poplavami povezanega zakona, in sicer zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki so ga poslanci 31. avgusta sprejeli s 56 glasovi za in nobenim proti. 

Vsi navzoči člani poslanske skupine SDS so se glasovanja vzdržali. Kot so pojasnili na seji  pred glasovanjem, bi zakon podprli le, če bi bili prej sprejeti njihovi amandmaji k zakonu. Ključna sta se jim zdela amandmaja, po katerih bi vlada namesto s solidarnostnimi prispevki morala sredstva za obnovo škode po poplavah prednostno porabiti iz obstoječih javnih finančnih virov, šele če to ne bi zadostovalo, pa iskati nove vire.

Zakon namreč predvideva plačevanje obveznega solidarnostnega prispevka do leta 2024 in kot začasni ukrep eno delovno soboto na leto, ki jo določi delodajalec. Fizične osebe bodo morale plačati 0,3 odstotka od svojih bruto dohodkov, pravne pa 0,8 odstotka od dohodkov iz dejavnosti in dohodkov pravnih oseb. Delavci in delodajalci bodo del prispevka lahko pokrili z delovno soboto.

Predsednik vlade Robert Golob je na seji pred glasovanjem o interventnem zakonu pojasnil, da zakon v prihodnjih petih letih predvideva od 6,7 do 7 milijard evrov za odpravo posledic poplav, od tega približno 1,3 milijarde solidarnostnih prispevkov.

Državni zbor je na tej seji odločal tudi o rebalansu proračuna za leto 2023. Potrdilo ga je 82 poslancev, proti ni bil nihče. Poslanci so s tem namenili 520 milijonov evrov, 220 milijonov za nujno pomoč ob naravnih nesrečah in 300 milijonov za finančne terjatve in naložbe. 

SDS smo prosili za odziv na ugotovitve, vendar ga še nismo prejeli. Objavili ga bomo, ko ga prejmemo.

SKLEP

Vinko Gorenak je v oddaji Intervju na TV Slovenija dejal, da so bili poslanci SDS nezadovoljni z dvema zakonoma, ki sta bila sprejeta po poplavah, ampak so glasovali za, ker je bila večina obeh dobra.

Od poplav do Gorenakovega nastopa je državni zbor sprejel dva zakona, povezana s poplavami. Poslanci SDS so podprli zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, čeprav z njim niso bili povsem zadovoljni.

Pri glasovanju o zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov so se poslanci SDS vzdržali, torej zakona niso podprli.

Trditev Vinka Gorenaka, da so poslanci SDS pri dveh zakonih, sprejetih po poplavah, glasovali za, delno drži, saj so glasovali za enega od dveh sprejetih poplavnih zakonov, pri drugem pa so se glasovanja vzdržali. Po metodologiji Razkrinkavanja.si trditev označujemo za sivo cono.