Minister za obrambo Marjan Šarec je 17. aprila na redni seji državnega zbora dejal, da vlada leta 2021 ni ustavila osipa vojakov in da so kadrovski trendi v vojski negativni že deset let ali več.

Odgovarjal je na poslansko vprašanje poslanca SDS Jožefa Lenarta, ki ga je spraševal po ukrepih za pridobivanje novih vojakov in pri tem poudaril, da je prejšnja vlada leta 2021 ustavila kadrovski osip, podatki za leto 2022 pa spet pričajo, da je več kadra odšlo iz vojske, kot se ji ga je pridružilo.

Ministrstvo za obrambo je v letnem poročilu za leto 2020 poročalo zgolj o številu prihodov in odhodov iz stalne sestave vojske od leta 2016 do leta 2020. Podatke za preostala leta zadnjega desetletja so Razkrinkavanju.si poslali naknadno.

Leta 2021 se je v vojski zaposlilo 258 ljudi, odšlo pa jih je 245, torej je bil kadrovski prirast pozitiven. Lani se je zaposlilo 186, odšlo pa 315 ljudi, torej se je zgodil kadrovski osip. 

Z izjemo leta 2021 je bil kadrovski prirast v vojski po podatkih ministrstva v zadnjem desetletju konstantno negativen, zadnjič pa je bil pozitiven leta 2011, ko se je v vojski zaposlilo 26 ljudi več, kot jih je odšlo.

Negativni kadrovski trend so po oceni načelnika generalštaba Roberta Glavaša, ki jo je podal na tiskovni konferenci 20. aprila 2021, ustavili vladni ukrepi, pri čemer je opozoril na novelo zakona o obrambi, zakon o investicijah v vojski in nadgradnjo vojaškega izobraževanja.

Tudi takratno ministrstvo za obrambo je v poročilu za leto 2021 menilo, da so zakonske spremembe pripomogle k povečanju kadra v vojski. Med njimi so poudarili spremembe iz leta 2020, in sicer možnost prerazporeditve vojakov po 45. letu na drugo ministrstvo ali državni organ z ohranitvijo plačnega razreda, skrajšanje minimalne delovne pogodbe za rezerviste in ohranitev pogodbe o zaposlitvi pri obstoječem delodajalcu tudi v primeru vpoklica rezervistov.

Leta 2021 so bili s spremembo zakona o službi v slovenski vojski med drugim uzakonjeni dodatki zaradi prepovedi stavke vojaških oseb in posebne denarne nagrade ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.

Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede, je za Razkrinkavanje.si ocenila, da so imeli ti vladni ukrepi neki učinek, a da zelo težko trdimo, da je prirast posledica samo vladnih ukrepov, saj je treba upoštevati še druge okoliščine. 

Poudarila je, da imata vpliv velikost generacije, ki se v tistem letu upokojuje, in stopnja brezposelnosti. Vojska ima v času visoke brezposelnosti vedno dovolj kadra, je povedala in dodala: »V današnjih razmerah, ko je na trgu dela zelo nizka stopnja brezposelnosti, pa ima tudi vojska težave.«

Glede na resolucijo o razvoju in opremljanju vojske do leta 2040 naj bi ta do takrat imela 10.000 pripadnikov. Tak kadrovski obseg vojske je do leta 2018 predvidevala že predprejšnja resolucija, prejšnja pa ga je načrtovala do leta 2035.

Po zadnjih podatkih je imela vojska aprila 6157 pripadnikov stalne sestave in 772 rezervistov, kar je 3071 pripadnikov manj od cilja.

Na ministrstvu za obrambo so v odzivu na ugotovitve Razkrinkavanja.si pojasnili, da je trend prihodov v vojsko v primerjavi z odhodi v zadnjih desetih letih negativen, zato izvajajo številne ukrepe, da bi trend obrnili v pozitivno smer.

SKLEP

Obrambni minister Marjan Šarec je 17. aprila na redni seji državnega zbora trdil, da vlada leta 2021 ni ustavila osipa vojakov in da so trendi odhodov iz vojske v primerjavi z zaposlitvami že deset let ali več negativni. 

Po podatkih ministrstva za obrambo so bili kadrovski trendi v vojski v zadnjem desetletju negativni, izjema je bilo samo leto 2021, ko se je v vojski zaposlilo 13 ljudi več, kot jih je odšlo.

Trditev, da so kadrovski trendi v vojski že deset let ali več negativni, ne drži.

Takratno ministrstvo za obrambo je menilo, da je bila boljša kadrovska zasedenost leta 2021 posledica vladnih ukrepov v letih 2020 in 2021. Podobno je na tiskovni konferenci leta 2021 ocenil tudi načelnik generalštaba. 

Predstojnica katedre za obramboslovje Jelena Juvan je za Razkrinkavanje.si menila, da so vladni ukrepi imeli neki učinek, a je zelo težko trditi, da je bil enkratni kadrovski prirast le posledica teh ukrepov, saj nanj vpliva več okoliščin, denimo velikost generacije, ki se upokojuje, in stopnja brezposelnosti. 

Šarčevo trditev, da prejšnja vlada ni ustavila osipa vojakov, skladno z metodologijo Razkrinkavanja.si označujemo za sivo cono.