Predsednik vlade Robert Golob je 1. maja v nagovoru državljanov ob prazniku dela trdil, da je vlada v času svojega delovanja poskrbela za visok dvig minimalne plače in dvakratno uskladitev pokojnin.

Po zakonu o minimalni plači mora ta najmanj za petino in ne več kot za 40 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške, izračunu pa se prištejejo tudi davki in obvezni prispevki za socialno varnost.

Minimalni življenjski stroški so oktobra lani po izračunu inštituta za ekonomska raziskovanja znašali 669,83 evra na mesec. Skladno z zakonom mora minimalna plača torej znašati od 803,8 do 937,76 evra neto.

Zakon določa tudi redno letno uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin. Te so bile decembra lani po podatkih statističnega urada za 10,3 odstotka višje kot decembra 2021. 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 15. januarja letos dvignilo minimalno plačo na 1203,36 evra bruto, kar je 12 odstotkov več od lanske. Neto minimalna plača pa po zadnjem dvigu znaša 878,48 evra, kar za 31 odstotkov presega minimalne življenjske stroške.

Predsednik vlade je v nagovoru še trdil, da je vlada poskrbela za dvakratno uskladitev pokojnin.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa redno in izredno uskladitev pokojnin, ki sta namenjeni ohranjanju njihove vrednosti. Redno se uskladijo enkrat na leto na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Delež uskladitve ugotovi in objavi svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Po podatkih Zpiza so bile pokojnine v mandatu aktualne vlade redno usklajene 16. februarja, in sicer za 5,3 odstotka. Predtem so bile zadnjič usklajene februarja lani, torej v mandatu prejšnje vlade.

Na Zpizu so za Razkrinkavanje.si potrdili, da so bile pokojnine v mandatu aktualne vlade usklajene samo enkrat. Dodali so, da je bil na predlog vlade novembra lani sprejet tudi zakon o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. 

Po tem zakonu je bil prejemnikom pokojnine in nadomestila za invalidnost novembra in decembra izplačan »povečan del prejemkov v višini 4,5 odstotka prejemka, izplačanega oktobra 2022«. Na Zpizu so ob tem poudarili, da »ni šlo za posebno uskladitev, ki bi veljala vnaprej oziroma imela trajen učinek, pač pa je šlo za začasno povečan del prejemkov«.

Vladni urad za komuniciranje smo seznanili z ugotovitvami Razkrinkavanja.si. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.

SKLEP

Predsednik vlade Robert Golob je 1. maja v nagovoru ob prazniku dela trdil, da je vlada v razmeroma kratkem času poskrbela »za visok dvig minimalne plače in dvakratno uskladitev pokojnin«.

Minimalna plača mora biti za vsaj 20 odstotkov in ne več kot 40 višja od minimalnih življenjskih stroškov, enkrat na leto pa se mora uskladiti z rastjo cen življenjskih potrebščin. Ta je bila lani 10,3-odstotna. 

Januarja je ministrstvo za delo za 12 odstotkov povišalo minimalno plačo, in sicer s 1074,43 na 1203,36 evra. Neto minimalna plača zdaj znaša 878,48 evra, kar je 31 odstotkov več od minimalnih življenjskih stroškov.

Trditev, da je vlada poskrbela za visok dvig minimalne plače, drži.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa vsakoletno redno usklajevanje pokojnin z rastjo povprečne mesečne bruto plače in povprečno rastjo cen življenjskih potrebščin. 

Po podatkih Zpiza so bile pokojnine v mandatu aktualne vlade usklajene samo enkrat, februarja letos. Prejemniki pokojnine in nadomestila za invalidnost so novembra in decembra lani prejeli tudi dodatek, toda kot so pojasnili na Zpizu, je šlo pri tem za začasno izplačilo dodatka in ne za uskladitev pokojnin.

Trditev, da je vlada pokojnine uskladila dvakrat, ne drži.