Ob tem je delil lansko objavo vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ki je julija lani uradno zaprosila za prerazporeditev 500.000 evrov sredstev iz finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora in norveškega finančnega mehanizma na sklad za civilno družbo, za podporo nevladnim organizacijam. 

Finančni mehanizem evropskega gospodarskega prostora in norveški finančni mehanizem sta sporazuma, ki Norveški, Liechtensteinu in Islandiji omogočata donacije manj razvitim članicam EU. Poleg Slovenije se lahko zanje poteguje še 14 drugih držav.

Namen sporazumov je zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik v evropskem gospodarskem prostoru. Po uredbi o izvajanju obeh finančnih mehanizmov, ki jo je novembra 2020 sprejela vlada Janeza Janše, je eden izmed podprtih programov tudi sklad za civilno družbo. Namen tega je po uredbi »krepitev civilne družbe in aktivnega državljanstva ter opolnomočenje ranljivih skupin«.

Financiranje projektov prek teh finančnih mehanizmov poteka od leta 2017 do leta 2024, Slovenija pa je v tem obdobju upravičena do 37,7 milijona evrov bruto.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki je januarja prevzelo pristojnosti SVRK, je za Razkrinkavanje.si pojasnilo, da je bilo skladu za civilno družbo sprva namenjenih skupno tri milijone evrov iz obeh finančnih mehanizmov.

Potrdili so, da je bruseljski urad za finančne mehanizme zaradi velikih potreb civilne družbe v Sloveniji ter učinkovite porabe sredstev odobril prerazporeditev dodatnih 500.000 evrov za civilno družbo leta 2022 ter dodatnih 300.000 evrov letos. Namen sklada je okrepiti vlogo nevladnih organizacij, spodbuditi vključevanje javnosti v odločanje in podpirati človekove pravice.

Celoten obseg sredstev sklada za civilno družbo je tako 3,8 milijona evrov neto oziroma 4,1 milijona evrov bruto.

Po zadnjih podatkih centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, ki je eden izmed upravljavcev sklada za civilno družbo v Sloveniji, je bilo doslej 91 projektom (tudi projektu Oštra in inštituta Danes je nov dan, Obljuba dela dolg) dodeljenih 3,1 milijona evrov, preostanek sredstev pa je še nerazporejen.

Med prejemniki sredstev iz teh finančnih mehanizmov je le ena nevladna organizacija registrirana na Metelkovi ulici v Ljubljani, in sicer Pravni center za varstvo človekovih pravic, ki mu za dva projekta pripada skupno 9952 evrov. To je manj kot pol odstotka sredstev, namenjenih nevladnim organizacijam iz sklada za civilno družbo. 

Na vprašanje Razkrinkavanja.si, ali je mogoče sredstva iz finančnih mehanizmov evropskega gospodarskega prostora in Norveške uporabiti tudi za nadgradnjo cestne infrastrukture, so na bruseljskem uradu za finančne mehanizme odgovorili, da Slovenija sredstva iz obeh finančnih mehanizmov lahko uporabi za podporo trajnostne mobilnosti. 

To vključuje predvsem pripravo načrtov mobilnosti in izvedbo izbranih ukrepov, med drugim tudi infrastrukturne projekte, ki so običajno omejeni na manjše posege, kot sta urejanje kolesarskih stez in gradnja polnilnih postaj za električna vozila. Po podatkih urada je bilo v finančnem obdobju od leta 2017 do 2024 za projekte, ki podpirajo trajnostno mobilnost, namenjenih skoraj 5,5 milijona evrov.

Službo za odnose z javnostmi pri stranki SDS smo seznanili z ugotovitvami Razkrinkavanja.si. Njihov odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.

SKLEP

Janez Janša je 10. junija tvitnil: »Da boste vedeli, zakaj stojite v kilometrskih kolonah – ker denar iz infrastrukture premeščajo na Metelkovo v Ljubljano. Že vseskozi pod levimi vladami, tokratna ⁦vlada RS pa sploh brezsramno.«

Ob tem je delil lansko objavo vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ki je zaprosila za prerazporeditev 500.000 evrov sredstev iz finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora in norveškega finančnega mehanizma na sklad za civilno družbo za podporo nevladnih organizacij.

Slovenija je prek teh mehanizmov v obdobju od leta 2017 do leta 2024 upravičena do skupno 37,7 milijona evrov, uredbo o izvajanju tega financiranja pa je novembra 2020 sprejela vlada Janeza Janše. 

Sklad za civilno družbo razpolaga s 3,8 milijona evrov sredstev. Iz tega vira sta bila sofinancirana le dva projekta ene organizacije s sedežem na Metelkovi ulici v Ljubljani. Zanju je skupno prejela manj kot 10.000 evrov.

Trditev, da zastoji na cestah nastajajo, ker vlada namesto infrastrukture s sredstvi iz omenjenih finančnih mehanizmov financira organizacije na Metelkovi v Ljubljani, je manipulacija.